Slovenian
Na gori Ararat, najvišjem vrhu Turčije, ki je na meji z Armenijo in Iranom, je, kot pravi svetopisemsko izročilo, po vesoljnem potopu nasedla Noetova barka. Zdaj ta mirujoči in zasneženi vulkan predstavlja prelomnico med vero in znanostjo, ob tem pa je geografsko, politično in kulturno križišče, povezano s stoletno zgodovino vojskovanja med različnimi kulturami v tej regiji.
Avtor knjige Frank Westerman, znameniti nizozemski publicist, novinar in popotnik, se poda na romanje od vznožja te mitske gore do njenih najvišjih pobočij. Na poti sreča geologe, duhovnike, alpiniste, vulkanologe in ekspedicije, ki iščejo ostanke Noetove barke; razmišlja o prvih osvajalcih te magične gore, pa tudi o astronavtu, ki verjame, da »je nekaj med nebom in zemljo, o čemer ljudje ne vemo ničesar«.
Ararat je Westermanova najbolj osebna knjiga, v kateri odkrito spregovori o svojem odraščanju in iskanju izgubljene vere, o odnosu do duhovnosti, znanosti, pa tudi o svoji fascinaciji nad mitologijo. V napetih pripravah na osvajanje te svetopisemske gore se tako odvija nevidna bitka med znanostjo in religijo, ne manjka pa niti njegovih razmišljanj o zapleteni situaciji glede politične meje med Armenijo in Turčijo. Bo vzpon na goro prinesel odgovore na njegova vprašanja?
Nizozemec Frank Westerman je eden najbolj znanih evropskih neleposlovnih avtorjev, erudit po poklicanosti, v svojem dosedanjem knjižnem opusu pa se je podal na različne konce sveta ter z zavzetim pristopom na svojstven način osvetlil mnoge spregledane teme. V slovenščini imamo do zdaj že prevedeni njegovi deli Inženirji duše in Žival, nadžival, v svoji odmevni knjigi Mi, hominini, mešanici eseja in potopisa, pa se je Westerman podal k samemu izvoru človeka.
V tej elegantni in ponekod tudi provokativni knjigi se je Westerman odločil najti odgovor na temeljno vprašanje človeštva: kaj smo v resnici in v čem se dejansko razlikujemo od živali. S starodavno človeško lobanjo kot začetno točko svoje raziskave se Westerman odpravi po svetu ter skuša poiskati fosil prvega človeškega bitja nasploh: še vedno manjkajoči člen med opicami in ljudmi. Na tej poti nas seznani z »lovci na lobanje«, vodilnimi eksperti za raziskovanje fosilov naših prednikov, ki so s svojimi življenjepisi prav tako fascinantni kot njihova prvinska odkritja. Westerman bistroumno odkriva delo sijajnih paleoantropologov tako v luči nove tehnike sekvencioniranja DNK kot postkolonializma in vzpona žensk na tem področju, kjer so tradicionalno dominirali moški. Ob tem ponudi tudi obilo novih hipotez, kdo smo in pokaže, kako je bila vsaka teorija doslej zaznamovana tako z duhom časa kot s prevladujočo ideologijo.
Mi, hominini je knjiga, ki spominja na briljantna dela Brucea Chatwina in Ryszarda Kapuścińskega.
Žival, nadžival
Kot otroka so Westermana učili, da se z dotikom lipicanca dotikamo žive zgodovine. Temu večkrat nagrajeni novinar in esejist sledi v svojem dostopnem delu, ki se bere kot kriminalni roman. V številnih intervjujih, dokumentih in raziskavah Frank Westerman v tej mednarodno odmevni knjigi sledi usodi lipicancev v 20. stoletju. Skozi zgodbo o lipicancu Conversanu Primuli razkriva usodo štirih generacij teh plemenitih konj in raziskuje, kakšen pomen so imeli za najmogočnejše državne voditelje v času od razpada avstro-ogrske monarhije do snovanja novih držav na območju nekdanje Jugoslavije, vzpostavlja številne, tudi šokantne vzporednice med poželenjem diktatorjev, rasističnimi idejami ter konjsko vzrejo in tako s hrbtov belih konj slika zgodovino njihovih jezdecev.
Inženirji duše
Leta 1932 je Stalin prvikrat uporabil frazo ‘inženirji duše’ in z leti je to postal še predobro znan in zastrašujoč koncept. Pisatelji naj bi – enako kot pravi inženirji – pripomogli k definitivni utemeljitvi komunističnega paradiža ter pomagali zgraditi t.i. ‘novega človeka’. Pisateljem so oblasti kot dodatno nalogo namenile tudi hvalo graditeljev in tako so dela o ogromnih gradbenih projektih prerasla v poseben žanr literarne propagande. Nizozemski novinar in pisatelj Frank Westerman je potovanje po literarni zgodovini združil s svojim resničnim potovanjem po Rusiji, saj si je pobliže ogledal in podrobno raziskal ostanke in posledice megalomanskih gradbenih del. Knjiga Inženirji duše ni samo rekonstrukcija preteklosti, temveč avtor v njej nenehno posveča pozornost tudi dandanašnji Rusiji. Literatura, tehnika in sodobna družba so glavni stebri, na katerih sloni ta kratkočasno napisano delo, ki je obenem kulturna analiza, zgodovinski brevir, literarna študija in portret ruske družbe 20. stoletja.